Nove digitalne prakse iz mobilnosti v Dublinu, ki zaposlenim pomagajo razvijati interaktivna gradiva in vključevati raznolike udeležence.

V Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje si prizadevamo za stalno strokovno rast zaposlenih ter razvoj sodobnih učnih pristopov za odrasle udeležence. V okviru programa Erasmus+ smo dve zaposleni, in sicer učiteljico slovenščine in vodjo programa Osnovna šola za odrasle, poslali na strokovno mobilnost v Dublin. Mobilnost je bila povezana z razvojem naših programov jezikovnega izobraževanja za priseljence, digitalne pismenosti ter programov za vključevanje migrantov in drugih ranljivih skupin. Namen mobilnosti je bil pridobiti konkretna znanja o uporabi sodobnih IKT orodij in metod, ki omogočajo bolj vključujoče, interaktivno in prilagojeno izobraževanje odraslih.

Usposabljanje je potekalo en teden in je združevalo predavanja, praktične delavnice, projektno delo. Poseben poudarek je bil na praktični uporabi orodij pri načrtovanju pouka, razvoju jezikovnih spretnosti ter ustvarjanju vključujočega učnega okolja. Udeleženci so prihajali iz različnih evropskih držav, kar je omogočilo izmenjavo dobrih praks in primerjavo izobraževalnih pristopov. Pomemben del usposabljanja je bil tudi medkulturni vidik in razumevanje potreb udeležencev, ki prihajajo iz drugih kulturnih ozadij in se vključujejo v lokalno okolje.

MemeCam, ki omogoča ustvarjanje memov, ki jih lahko uporabimo npr. pri uvodnih aktivnostih, utrjevanju besedišča ali razumevanju kulturnih razlik. Takšne aktivnosti povečujejo motivacijo in sproščenost skupine.

• Učni avdio posnetki, glasba s pomočjo UI in animacije, ki se uporabljajo se za razlage snovi, ponavljanje vsebin ali pripravo dialogov. Posebej so uporabni pri učenju jezika, saj omogočajo večkratno poslušanje in učenje v lastnem tempu.

• Jezikovni stolp in jezikovni profil, ki pomagata udeležencem prepoznati lastno znanje in napredek. Uporabna sta npr. pri načrtovanju osebnih učnih ciljev ali refleksiji napredka.

• Think–pair–share kot metoda, ki je primerna za razumevanje novih tem ali razpravo o izzivih. Udeleženci najprej razmišljajo sami, nato v paru in na koncu v skupini.

• Metode povratne informacije (»2 stars and a wish« iz. »kritični prijatelj«, exit tickets), ki se uporabljajo pri predstavitvah, projektih ali govornih nastopih, saj razvijajo kulturo varnega podajanja povratnih informacij.

• Orodja za načrtovanje pouka in pripravo gradiv (ChatGPT, NotebookLM, Google AI Studio), ki se uporabljajo za pripravo učnih gradiv, kvizov, tabel, grafov ali prilagojenih vsebin. Uporabna so npr. pri pripravi diferenciranih gradiv za skupine z različnim predznanjem.

Poudarek usposabljanja je bil na praktičnem delu. Udeleženki sta orodja preizkusili pri načrtovanju učnih ur, pripravi gradiv za razvoj vseh štirih jezikovnih spretnosti ter pri pripravi interaktivnih aktivnosti. Takšen pristop omogoča hitrejše prilagajanje pouka potrebam udeležencev.

V praksi bomo nova znanja uporabljali predvsem v jezikovnih programih za priseljence, programih digitalne pismenosti ter neformalnih in dolgotrajnih programih za vključevanje priseljencev. Poseben poudarek bo na razvoju interaktivnih gradiv, individualizaciji učenja ter krepitvi občutka pripadnosti v učnih skupinah.

Mobilnost je pomembno prispevala k strokovnemu razvoju zaposlenih, razširila pedagoške pristope in okrepila medkulturne kompetence, kar bo neposredno prispevalo h kakovostnejšemu in dostopnejšemu izobraževanju odraslih.

Članek sem napisala Tina Ojsteršek, koordinatorka Erasmus+ mobilnosti osebja in učečih se v Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje. 

“Financirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorice in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.“